If your goal was to love, you scored an epic miss.

8 11 2014

Če grem naprej, priznam, da je konec. Vse, kar si mi kadarkoli rekel in vse, kar je bilo, po majhnih delčkih mečem iz spomina. Vse poljube in dotike. Sem mislila, da mi gre dobro, ampak pride trenutek, ko te vidim in se vse vrne. V sekundi se koščki sestavijo nazaj v celotno sliko, ki potem utripa v mojih možganih in boli. Samo boli. Mislim, da te sovražim. Redko za koga lahko to rečem, ampak tebe najbrž res sovražim. Pa ne zato, ker me kar naenkrat nočeš več, temveč zato, ker me nikoli nisi zares hotel. Pa si me kljub temu lovil, dokler nisem padla. Vztrajno in zavestno. Prav takšna je zdaj bolečina. Padla sem v tvoj vrtinec obljub in smeha in zvezd in poljubov in neprespanih noči. Potem si me stokrat spustil na tla in ponovno posrkal vase. Namerno. Dokler me nisi dokončno in v celoti zabrisal v najtemnejši kot in tu lahko ležim, dokler ne umrem. Pa ne bom umrla, ker bi bilo to prelahko. Prehitro bi se končalo in tudi bolelo več ne bi. Nekega dne ne bom več mislila nate.

  • Share/Bookmark


Bolezen

20 07 2014

Ugotovila sem, da že nekaj časa nisem nič napisala. Ko sem prebrala svoj zadnji zapis, sem ugotovila tudi, da se v štirih mesecih ni spremenilo nič hkrati pa vse. No ja, v bistvu bolj malo. Boli me misel nate, ampak mi tudi požene kri po žilah. Ne vem, kaj mi pomeni več. Ne vem, ali te hočem celega povsod ali pa te nočem videti nikoli več. Ves čas sem nekje vmes in to je naporno. Situacija je zakomplicirana, kot je pač vedno pri meni. Malo ti zamerim, malo pa bi ti skočila v objem tukaj in zdaj. Takoj in za vedno. Velikokrat se zalotim, da sem nesrečna in to mi ni všeč. Globoko v sebi vem, kaj hočem, ampak počnem vse drugo. Ti hočeš mene, ampak tudi malo vseh ostalih. In to velikokrat boli. Sem mislila, da bom to lahko prenesla, ampak vse kaže, da ne bo šlo.

  • Share/Bookmark


You’re my bang

11 03 2014

Rekla sem, da se ne bom več ponavljala. Da bom šla po svetu z dvignjenim pogledom, uprtim v prihodnost. Z mislimi nase in na svoje dobro. Ker sem že velika punca. In sem res. Ampak mi to v ključnih trenutkih nič ne pomaga. Zapredena sem v temno moder kokon, po trebuhu pa se mi plazijo ogromni, gomazeči metulji. Z enim očesom kukam ven in zadržujem dih. Bojim se, da me boš videl. Bojim se, da te ne bom videla. Diham samo še za te trenutke, za ostalo sem postala neuporabna. Ti si precej napačen zame. Fucked up. Ampak te hočem in glej, spet se ponavljam. Ali obstajajo kakšna zdravila za to?

Together we go bang, bang, bang.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


Nothing gets by here

2 12 2013

Odločila sem se, da mi bo vseeno. Ker je tako lažje. Da bom obupala. Ker nimam več energije. Dovolj dolgo sem si zatiskala oči pred realnostjo. Upirala sem se ji na vso moč in verjela vsem barvam mavrice, katero sva risala zadnje tri mesece. Vendar je prišla zima in z njo sivi oblaki. Veš, kaj sledi zdaj.

YouTube slika preogleda

So, I will head out alone and hope for the best/And we can hang our heads down/As we skip the goodbyes/You can tell the world what you want them to hear/I’ve got nothing left to lose, my dear/So, I’m up for the little white lies

  • Share/Bookmark


Skip the goodbyes

17 11 2013

Pogrešam poletje in dneve, ko se je zdelo vse mogoče. Zdaj so prišli taki, ki so sami sebi namen. Midva se še vedno gledava. Vsake toliko si vrževa kakšno kost, vendar ta ponavadi pristane nekje na dnu prepada, ki se razpira med nama. Včasih se sliši le kot odmev. Mislim, da se bom počasi nehala truditi. Preveč mi pomeniš in večina mojih misli pristane pri tebi, vendar nima nobenega smisla, da ti še naprej dajem srce v najem. Sita sem že te tvoje vroče hladne ljubezni. Mislim, da si imel dovolj časa, da se odločiš. Naslednjič, ko boš potrkal na moja vrata, najbrž ne bo nikogar tu.

  • Share/Bookmark


Česa se bojim

6 10 2013

Dejstvo je, da sem zaljubljena vanj. Druga stvar je, da pojma nimam, kaj naj naredim s tem. Preveč je okoliščin, ki ne govorijo nama v prid. In spet sem tam, ko vem, kaj hočem, pa tega ne znam dobiti. Ali pa samo ne upam. Priznam, situacija je precej zastrašujoča. Grozno je namreč, da se tako zelo ujameš z nekom, ki niti približno ni namenjen tebi. Nekdo, ki se je rodil v skoraj drugem svetu. Hkrati pa sta najina svetova preveč povezana. Zdi se, kot da sva sestavljena iz iste snovi. Vendar se gledava in čakava naslednjo potezo. Rečeva vse, narediva pa nič. Vsak teden si rečem, da bom temu naredila konec. Da ga dam čim prej ven iz sistema. Potem pa vedno pristanem na isti točki, ko hočem še. Megla pade na ves moj razum in ne morem se več upreti. Bojim se, da kljub vsemu nimam več toliko časa. Bojim se, da se bom kmalu sprijaznila z vsem skupaj in šla drugam. Bojim se, da bo na koncu obema žal.

  • Share/Bookmark


I accidentally left with you

10 09 2013

Pišem samo zato, da se zamotim. Da vsaj del vsega vržem iz sebe, pa čeprav samo na papir. Plavam v oblaku nemira in miselnih zablod. Nikakor ne najdem poti iz labirinta. Mislim, da sem zaljubljena vanj. Pa ne tako, kot to ponavadi počnem. Ampak tako. Zares.

Razpeta sem. Med vse in nič, med njega in sebe, med zdaj in potem. Ne sledim več vsem svojim željam. Hočem preveč, pa sploh ne vem, kaj vse to je. Hočem ga, a ga malo tudi nočem. Ne. V bistvu lažem. Hočem ga čisto preveč in celega in za zmeraj. Ves čas bi mu lahko namenila. In to je pri meni problem. Šla bi z njim na konec sveta. On je drugačen. Zanj ni nič zares.

  • Share/Bookmark


Erase

8 08 2013

Paralizirana sem od bolečine. Že tri ure se nisem premaknila s stola. Vse brni in ljudje govorijo, ampak ne morem ven. Popolna ohromelost. Ali ni zanimivo, da te vedno najbolj prizadanejo tisti, ki naj bi te imeli najraje. Tisti, ki naj bi ti dali cel svet. Hvala, res. Šla bi. Pospravila bi se na najbolj oddaljen kotiček sveta in tam ostala, dokler mi ne neha utripati v glavi. Izbrisala bi se do nadaljnjega. Namesto tega se spopadam z zevajočo luknjo v prsih. Ti držiš nož in ga vrtiš. To počneš, dokler se ne naveličaš. Gledaš me s prozornimi očmi, a ne poslušaš, kaj ti govorim. Potem greš in te ni. Nož pustiš notri. Sprašujem se, koliko takih vbodov lahko prenesem, preden se moje srce speremeni v kamen? V oglje. Pepel. Nekaj se mora zgoditi, ker taka bolečina ni človeška. Ne rabim je, res ne. Tebe pa še manj. Kako se lahko pogledaš v ogledalo in rečeš, da si bil kdaj dober oče? Nula si. Nikoli ne bo bolje.

I’m in a crowded room/But I feel so alone

God, I’m so lost this time/I’m never coming home

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


Št. 2

1 08 2013

Ne vem, kaj naj s tabo. Ne vem niti, kaj naj sama s sabo. Telo je mrtvo od utrujenosti. Namesto želodca imam kamen. V glavi je vihar ali vsaj nekaj temu podobnega. V treh nočeh se je zgodilo toliko stvari, da jih nimam kam pospravit. Če bi lahko izbirala, vzamem tebe, št. 2. Kdo bi vedel, kaj si sploh misliš o meni po vsem, kar je bilo. Mogoče nič in ti je čisto vseeno. Mogoče pa vse. Če je to drugo, me zanima, ali gre v plus ali v minus. Lahko bi te seveda vprašala. Ampak ne bo šlo. Ne morem. Kje sploh si? In zakaj je tu vse tako tiho? Težko je priti po treh dneh konstantnega hrupa v ta nič. Oglasi se.

YouTube slika preogleda

And I got this black suit on/Roaming around like I’m ready for a funeral/Five more miles till the road runs out

  • Share/Bookmark


Love and other drugs

3 06 2013

Po svoje sem žalostna. Pa ne zato, ker sva prekinila. Žalostna, ker mi je vseeno. Žalostna, ker mi nisi nič pomenil. Vedno bolj se mi zdi, da mi nihče več ne bo toliko pomenil, kot mi je on. On mi je preveč, to vem. Kljub temu hlastam za nečem podobnim. Starejša kot sem, bolj se mi to zdi neulovljivo. Mogoče se z leti toliko spremeniš v glavi, da nisi več sposoben ljubiti na enak način kot pri dvajsetih. Najbrž je bolje tako. Ampak jaz drugače skoraj ne znam. Sicer pa spet lahko grem, kamor mi srce poželi. Za kratek čas bo to najbrž zadostovalo.

  • Share/Bookmark